-
1 room
[ru:m ]( in compounds rum, ( American[) ru:m)]1) (one part of a house or building, usually used for a particular purpose: This house has six rooms; a bedroom; a dining-room.) soba2) (the space or area in which a person, thing etc is or could be put etc: The bed takes up a lot of room; There's no room for you in our car; We'll move the bookcase to make room for the television.) prostor3) (a need or possibility (for something): There is room for improvement in his work.) prostor•- - roomed- roomful
- rooms
- roomy
- room-mate* * *I [rum, ru:m]nounprostor, mesto; soba, sobana; plural stanovanje, stanovanjski prostori; družba, stanovalci, ki so navzoči v sobi; figuratively možnost, prilika, ugoden trenutek; povod, vzrok (for za)in one's room, in the room of — namesto koga, v zameno za kogabachelor's rooms — garsonjera, samsko stanovanjedining-room — obednica, jedilnicaschool-room — šolska soba, učilnica, razredstanding-room only! — samo stojišča (so še na voljo!)there is room for improvement — lahko bi bilo bolje, ni ravno najboljethere is no room to swing a cat figuratively ni niti toliko prostora, da bi se človek obrnilwe'd rather have his room than his company — rajši bi videli, da on ne bi bil tuto make room for s.o. — napraviti komu prostor, mestoII [rum]intransitive verb & transitive verbAmerican stanovati (at pri); dati komu stanovanje; namestiti
См. также в других словарях:
prôstor — óra m (ó ọ) 1. kar je nesnovno, neomejeno in v čemer telesa so, se premikajo: filozofi razlagajo prostor različno; prostor in čas / neskončen, vesoljski prostor 2. z najmanj eno točko, ploskvijo določen del tega: prostor okoli hiše je od tu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predáleč — prisl. (á) preveč daleč: postaja je predaleč, zamudil boš; čoln je predaleč od brega, da bi s plavanjem dosegel kopno / domov imaš predaleč, ostani pri nas čez noč ∙ ekspr. zdaj sem že predaleč, da bi se umaknil preveč sem žrtvoval za stvar;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jemáti — jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é) 1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapeljáti — péljem tudi ám dov., zapêlji zapeljíte; zapêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: povabil ga je v avtomobil in ga zapeljal do postaje, v mesto; potnike je pustil pred postajo, prtljago pa je zapeljal na peron; zapeljati ranjenca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavzéti — vzámem dov., zavzêmi zavzemíte; zavzél; nam. zavzét in zavzèt (ẹ á) 1. z bojem spraviti kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv: zavzeti bunker, utrdbo; to ozemlje so zavzeli skoraj brez boja / v naskoku, z naskokom zavzeti 2. priti na kak… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kônec — 1 nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobráti — bêrem dov., stil. poberó; pobrál (á é) 1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privêsti — vêdem dov., privêdel in privédel privêdla, stil. privèl privêla (é) 1. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: domov je privedel svoja nova prijatelja; sina je privedel s seboj // narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
têsen — stil. tesán têsna o tudi ó prid., tesnéjši (é ȃ é) 1. ki se zelo prilega telesu: tesen ovratnik; tesni rokavi; tesna obleka / čevlji so mi tesni me tiščijo; nosi tesne hlače preveč oprijete // ki se zelo prilega čemu sploh: tesen obroč, povoj 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
viséti — ím nedov., vísel (ẹ í) 1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavêsti — vêdem dov., zavêdel in zavédel zavêdla, stil. zavèl zavêla (é) 1. s čim nepravim, navideznim spraviti koga na kaj nepravega, nezaželenega: zavesti zasledovalce na napačno sled / ekspr. zavesti koga na slaba pota // s svojim govorjenjem, ravnanjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika